Razvoj programov v okolju Eclipse

Eclipse je odprtokodno okolje za razvoj programov (IDE), ki temelji na Javi. Z Eclipse je mogoče razvijati programe v različnih jezikih. Prednost uporabe Eclipse se pokaže pri razvoju zahtevnih programov, ki uporabljajo kompleksne knjižnice za katere je potrebno podrobno poznavanje delovanja in hierarhija razredov. Večina knjižnic, tudi komercialnih, ima tudi dodatke, ki omogočajo lažjo uporabo z dodano pomočjo in čarovniki. Tudi pri običajnih knjižnicah se pokažejo prednosti, saj Eclipse prebere zaglavne datoteke (header) in zna sproti razširjati in pripraviti pomoč za argumente funkcij, ki jih uporabljamo. Vgrajeno ima še različne brskalnike kode in podporo za razhroščevalnike. Z različnimi dodatki se da doseči tudi izboljšano integracijo s servisi za nadzor kode (subversion, git, perforce, ...) ali spletnimi servisi (gForge, ...)

Pogledi:

1. Urejevalnik kode

2. Brskalnik po mapah in datotekah

3. Izbiranje perspektiv

4. Konzola

5. Run in debug

Glavni skupini komponent v Eclipse sta:

- perspektive

- pogledi

1     Perspektive

Perspektiva je okolje pod katerim zaslon Eclipse trenutno deluje. Splošno rečeno imamo za vsak jezik drugačno perspektivo, C/C++ perspektivo, Java perspektivo, Python perspektivo, itd. Obstaja tudi debug perspektiva, ali bolj natančno rečeno, za vsak jezik svoja.

Perspektive so paketi dodatkov, ki jih običajno naložimo ločeno od Eclipse. Novo perspektivo lahko izberemo, če izberemoWindow | Open Perspective , ali hitreje, če jo izberemo na desni strani v orodni vrstici, če se tam nahaja, oz če kliknemo na  Open a Perspective ikono na isti lokaciji.

2     Pogledi

Perspektiva vsebuje določeno število podoken, poglede. Naprimer, za C/C++ kodo bi bili v C/C++ perspektivi, medtem ko bi urejali in zaganjali svojo kodo. Imeli bi brskalnik po mapah, datotekah in projektih in pogled z urejevalnikom kode za vsako datoteko, ki bi jo trenutno urejali, pogled povzetek, ki bi prikazoval vse glavne komponente te kode (funkcije, globalne variable, itd.), konzolni pogled, kjer bi se izvajal običajni input/output, itd. Med delom na C/C++ kodi, bi občasno uporabili tudi debugger, v tem primeru bi začasno preklopili na Debug perspektivo, ki bi tudi imela določeno število pogledov. Večina jezikovnih perspektiv vključuje pogled navigator, kjer so navedeni projekti. Za C/C++, je imenovan C/C++, za Python je imenovan Pydev Package Explorer, za Javo Package Explorer ,itd. Lahko pa uporabimo običajen brskalnik imenovan Navigator.

Pogledi so pogosto natlačeni in premajhni. Če jih želimo povečati, povlečemo njihove meje horizontalno oz. vertikalno, ali kliknemo ikono za maksimiziranjeMaximize , ki postane ikona Restore, s katero se lahko vrnemo v prejšnje stanje.

Če se pogled več ne nahaja na našem ekranu, ga lahko nazaj prikličemo, tako da izberemo Window | Show View in potem kliknemona ime pogleda.

Če želimo znotraj perspektive poglede resetirati v njihovo začetno konfiguracijo, to storimo z Window | Reset Perspective.

3     Osnovni postopki

Sledijo koraki za ustvarjanje, razvoj in debugging projekta. Omeniti je potrebno, da so v določenih primerih posebne podrobnosti za posamezne jezike.

• ustvarimo projekt  (ali izberemo obstoječega); glej "Projekti" spodaj
• ustvarimo datoteke z izvorno kodo v Eclipse editorju, ali jih prekopiramo iz drugih datotek na sistemu; glej "Urejanje datotek" in "Uvoz datotek" spodaj
• zgradimo (oz. compilamo) svoj projekt, če je to primerno za ta jezik
• če so prisotne napake sintakse, se bodo te pojavile v konzolnem pogledu, v urejevaniku, itd; kliknemo lahko na napako in pokazala se nam bo vrstica, kjer se ta pojavi v urejevalniku.
• Prvič ko zaženemo/debuggamo svoj program, potrebujemo run and debug konfiguracijo; ta navaja ime zagonske datoteke (in v katerem projektu se nahaja), njene morebitne argumente ukazne vrstice, njene variable glede na okolje lupine, izbrani debugger, itd; naredimo tako run kot debug konfiguracijo, v tem vrstnem redu:
  • naredimo run konfiguracijo:
    • izberemo Run | Open Run Dialog
    • z desnim klikom izberemo jezik, naprimer: C/C++ Local Applications, in izberemo New
    • izberemo ime
    • izberemo zavitek Main in vnesemo ime svoje run konfiguracije (Name), ime projekta in zagonske datoteke
    • če želimo vnašati ukazne argumente in nastavitve okolja, izberemo zavihek Arguments ali Environment.
    • izberemo Apply in Close in s tem končamo run konfiguracijo
  • naredimo debug konfiguracijo:
    • začnemo z  Run | Open Debug Dialog
    • Eclipse lahko vnese določene podatke iz run konfiguracije, če ne jih sami
    • izberemo Apply in Close in s tem končamo debug konfiguracijo

4     Napotki za C/C++

• imeti moramo inštaliran CDT plugin, s klikom na  Window | Open Perspective preverimo, če je  C/C++ na seznamu; lahko se nahaja tudi pod  Other desni klik na puščico zraven "C/C++"; če se CDT tam ne nahaja, glej  »Inštalacija pluginov« spodaj.
• ko odpremo nov run/debug dialog, desno kliknemo na C/C++ Local Applications in izberemo New
• preverimo Connect process input and output to a terminal če imamo terminal I/O
• za compile:
  • make datoteka je bila avtomatično ustvarjena ob času nastavitve projekta, če želimo kaj dodati v  Debug direktoriju projekta, naprimer povezavo na knjižnico, desno kliknemo na ime projekta, izberemo Properties, odpremo trikotnik pri C/C++ Build, izberemo Settings | Tool Settings; odpremo trikotnik pri GCC C Linker in izberemo Libraries | Add in nastavimo nastavitve knjižnic z –l v –lm.
  • shranimo datoteke
  • izberemo Project | Build Project

5     Projekti

Kot pri večini IDEjev, tudi Eclipse ureja stvari v projekte. Projekt je direktorij znotraj našega workspace-a; če smo Eclipse inštalirali privzeto, se nahaja v workspace direktoriju znotraj Eclipse direktorija.

Če želimo ustvariti nov projekt:

• izberemo File | New | Project
• izberemo svoj jezik (trikotnik bomo morda morali usmeriti navzdol)
• izberemo ime projekta
• če delamo v C/C++, izberemo Executable
• izberemo Finish

Če želimo delati na projektu, obstoječem ali na navo ustvarjenem, dvojno kliknemo na ime projekta v brskalnem pogledu. Če tega ne vidimo, zamenjamo jazikovno perspektivo v naš jezik.

6     Urejanje datotek

Če želimo ustvariti novo datoteko, ki je kopija datoteke zunaj projekta, jo lahko uvozimo z Import ukazom, glej spodaj. Če želimo ustvariti novo datoteko s pomočjo Eclipse urejevalnika, ali spemeniti obstoječo je postopek sledeč.

Eclipse poizkuša najti urejevalnik, ki se navezuje na vrsto datoteke (.c, .py itd.), po možnosti del plugina za jezik v katerem delamo. Opravlja tudi druge funkcije, ki se navezujejo na vrsto datoteke.

Da ustvarimo novo datoteko:

• desno kliknemo na ime projekta, izberemo File | New | Source File za C/C++, File | New | File za Python ali Javo, File | New | Perl File za Perl, itd.
• prepričamo se da je ime projekta v Source Folder pravilno; vnesemo ime datoteke; izberemo Finish
• urejevalnik bo sedaj odprl okno za urejanje z.c; prav tako se bo datoteka pojavila v projektu

Za urejanje obstoječih datotek:

• gremo v Navigator (ali C/C++ Projects, za C/C++)
• če se datoteka ne pojavi, kliknemo puščico pri imenu projekta
• dvojno kliknemo na ime datoteke

Če želimo spremenjene datoteke shraniti, desno kliknemo na prikazano datoteko in izberemo Save, ali pa uporabimo bljižnico ctrl-s.

Ostale operacije:

• copy-in-paste: na Linux-u, deluje z običajnimi kliki miške, recimo: označimo z vlečenjem z levo tipko, nato prilepimo z srednjo tipko; na ostalih platformah je potrebno tekst označiti in nato Edit | Copy in Edit | Paste
• odstavki: izberemo del besedila, ki ga moramo premakniti levo/desno in nato Edit | Shift Right/Left; privzeto količino zamika lahko nastavimo pod Window | Preferences,kjer izberemo naš jezik
• če premaknemo miško na mesto variable oz. funkcije, bo Eclipse odprl okence z definicijo tega dela
• urejevalnik bo imel deločene značilnosti navezujoč se na izbrani jezik, naprimer za C/C++, če izberemo del teksta desno kliknemo in izberemo Comment,  bo ta del teksta zajemal komentar

7     Uvoz datotek

V svoj projekt lahko uvozimo datoteke iz drugih map tako:

• File | Import
• Trikotnik poleg  General mora biti usmerjen navzdol, izberemo File system in Next
• izberemo Browse ter mapo, ki vsebuje našo datoteko
• vnesemo polje Into Folder z imenom našega projekta
• izberemo Finish
• v navigatorju bo vidna naša nova datoteka (morda bo potrebno razgrniti naš projekt)

8     Debugging

Moramo se zavedati, da bo Debug perspektiva drugačna za vsak jezik. Vendar sledijo skupne točke:

• za debuging moramo biti v  Debug perspektivi
• za zagon v Debug, izberemo Run | Debug ali bližnjico
• za nastavitev breakpoint-a, dvojno kliknemo na rob, levo od izvorne kode
• da breakpoint naredimo pogojen, desno kliknemo na simbol za Breakpoint, levo od želene vrstice, in izberemo Breakpoint Properties... | Common
• za odstranitev ali trenutno onemogočenje breakpoint-a, desno kliknemo na simbol za Breakpoint, levo od želene vrstice; nato Toggle za odstranitev in Disable/Enable za omogočanje
• če želimo, da breakepoint velja samo v določenih primerih, desno kliknemo na simbol za Breakpoint, levo od želene vrstice, in izberemo Breakpoint Properties... | Filter; odklikamo primere v katerih ne želimo breakpoint-a.
• breakpoint-i bodo ohranjeni od seje do seje
• trenutna vrstica izvorne kode (naslednja vrstica, ki bo pognana) bo označena z zeleno; pri zagonu bo to prva vrstica v main() (ali podobni lokaciji glede na jezik); z drugimi besedami, tam bo avtomatično postavljen breakpoint.
• za nadaljevanje zagona (ali za začetek, če smo na prvi vrstici), kliknemo na resume ikono  na levi strani debugger orodne vrstice.
• na voljo so običajne step-in/step-over/step-return operacije
• pogled Variables je zelo uporaben:
  • ta pogled prikazuje vrednosti naših variabel
  • lokalne variable so prikazane glede na trenuteno lokacijo  
  • globalne variable privzeto niso prikazane, kar lahko spremenimo z desnim klikom in izbiro Add Global Variables
  • povezavam pointer variablah lahko sledimo, če kliknemo na trikotnik poleg variable, to lahko naredimo večkrat če imamo povezan sklop, itd.
  • če pointer kaže na dinamično ustvarjen array, lahko prikažemo celoten array (ali pod array) z desnim klikom na variablo in izbiro Display As Array
  • vrednost variable lahko spremenimo z desnim klikom in izbiro Change Value
• pogled Breakpoints pomaga urediti vse breakpoint-e
• za ponoven zagon programa najprej kliknemo ikonoRestart v  Debug orodni vrstici
• če želimo ostati v debuggerju in zaustaviti program, kliknemo ikono Pause v Debug orodni vrstici, s klikanjem na ikono Terminate bi morali zagnati novo debug sejo.
• v Debug perspektivi imamo še vedno urejevalnik kode, kjer lahko izvajamo popravke, kot če bi bili v development perspektivi. Compile ne moremo izvajati neposredno, ampak se moramo vrniti v development perspektivo.

9     Outline pogled

Med urejanjem nam bo Outline pogled prikazoval, kje v naši kodi so glavni objekti, naprimer: funkcije, razredi, itd. S klikom na enega od njih bo urejevalnik skočil na mesto, kjer se ta pojavi v kodi. Podobno lahko delamo za debugging, če želimo breakpoint pri neki funkciji.

10 Sporočanje  napak

• pogosto javljena napaka je stopped due to shared libraries; v tem primeru imamo morda odprtih več debug sej; z Terminate All Launched jih lahko odstranimo, ali pa vsakega posebej s klikom na rdeč kvadratek

11 Resetiranje

Pomagamo si lahko z naslednjimi reset mehanizmi:

• za zbris Console in Problems pogledov, itd., izberemo Project | Clean | Clean Selected Projects
• da zapremo vse znotraj Eclipse, a še vedno ostanemo v Eclipse, izberemo File | Close All

Vir: http://heather.cs.ucdavis.edu/~matloff/eclipse.html