Nahajate se tukaj

Toplotni tok v ukrivljeni cevi

Naloga prikazuje stacionaren vezan primer toplotnega toka v ukrivljeni cevi. Znotraj cevi se morajo reševati enačbe pretoka tekočine in pretoka toplote medtem, ko moramo za trdno cev reševati le enačbe pretoka toplote.

Imamo za 135 satopinj ukrivljeno železno cev notranjega premera 1 cm in zunanjega 1.2 cm. Zakrivljena je za kot 135 stopinj z radijem 2 cm.  V izračunu upoštevamo 3 cm odsek cevi od zavoja. V cevi se pretaka voda z začetno temperaturo 350 st K (76.85 st C). Pretekajočo vodo hladi zunanja temperatura železne cevi, ki je 300 st K (26.85 st C). Voda se vbrizgava z maksimalno hitrostjo 1 cm/s paraboličnega profia.  Le za potrebe enostavnejšega izračuna predpostavimo  laminarni tok in stacionaren primer.  

  1. Odpremo terminalsko okno in zaženemo:
    $ single
    Job XXXX is submitted to default queue - interactive.
    Waiting for dispatch ...
    Starting on cnXX
    $ module load elmergui
      Loading qwt/6.0.2
      Loading vtk/5.10.1
      Loading ftgl/2.1.3-rc5
      Loading qt/4.8.4
      Loading paraview/3.98
      Loading opencascade/6.5.5
      Loading openmpi/1.8.1
      Loading elmer/7.0
      Loading elmergui/7.0
    $ ElmerGUI
  2. V meniju programa ElmerGUI izberemo:
    File -> Open
    curved_pipe.grd
    • Po odprtju datoteke se nam v novem oknu prikaže geometrija objekta in prične generiranje mreže končnih elementov. Kontrolni izpisi generiranja se prikazujejo v terminalskem oknu. Ko je generiranje končano se nam v ElmerGUI oknu prikaže geometrija objekta z generirano mrežo končnih elementov.
    • Povečamo ElmerGUI okno preko celega ekrana

    • Premikanje objekta:

      • Z vrtenjem koleščka (naprej/nazaj) miške zumiramo objekt (prinližujemo/oddaljujemo)

      • Z pritiskom leve miškine tipke in istočasnim premikom miške (gor/dol) rotiramo objekt okoli horizontalne osi.

      • Z pritiskom leve miškine tipke in istočasnim premikom miške (levo/desno) rotiramo objekt okoli vertkalne osi

  3. Ko imamo mrežo, začnemo z definicijo modela. Pri tem po vrsti (od vrha proti dnu) sledimo navedbam v padajočem meniju ‘Model’. V nadaljevanju podajamo korake našega priemra:
  4. Definiramo splošne nastavitve:
    Model -> Setup
    Coordinate sytem = Cartesian
    Simulation Type = Steady state
    Steady state max. Iter =1
    Apply
  5. Definicija enačb:
    Izveremo relevantne enačbe in parametre. V našem primeru uporabimo dva solverja (v Elmerju imenovana Equations). Za tekočino uporabimo solver za pretk tekočine in solver za pretok toplote, za železno cev pa le solver za pretok toplote.
    Ker poznamo mrežo in vemo, da tekočino predstavlja Body 1, cev pa Body 2 bomo tej geomertiji dodelili solverje (Equation) in materialu že ob njihovi definiciji.
    Model -> Equation
    Add
       Name = Heat and Flow (Korigiramo ime ‘Equation 1’ na ‘Heat and Flow’)
       Apply to Bodies = 1
       Izberemo jeziček 'Heat Equation' in definiramo:
          Active = on (tj postavimo kljukico)
          Convection = Computed
       Izberemo jeziček ‘Navier-Stokes’ in definiramo:  
          Active = on  
          Priority = 1  
          Edit Solver Setings (kliknemo na gumb)
              Izberemo jeziček ‘Linear System’  
              Preconditiong = ILU1
    Add
    OK (V redu)
    Železni cevi  dodelimo le solver za pretok toplote:
    Model -> Equation
    Add
       Name = Heat (Korigiramo ime ‘Equation 2’ na ‘Heat’)
       Apply to Bodies = 2
       Izberemo jeziček 'Heat Equation' in definiramo:
          Active = on (tj postavimo kljukico)
          Convection = None
    Add
    OK (V redu)
  6. Definiramo materiala. Za definicijo materilanih lastnosti uporabimo vgrajeno knjižnico.  Za tekočino izberemo vodo sobne temperature (Watter – room temperature) za cev pa železo (Iron generic). Kot vemo tekočino predstavlja Body1, cev pa Body2.
    Model -> Material
    Add
       Material library
          Watter – room temperature (izberemo iz menija)
          Apply to bodies = Body 1 (postavimo kljukico)
       Add
    New
       Material library
          Iron generic  (izberemo iz menija)
          Apply to bodies = Body 2 (postavimo kljukico)
       Add
    OK
    OK
  7. Definiramo robne pogoje:
    Imamo štiri različne robne pogoje: vhodni tok toplote (HotInFlow), izhodni tik (OutFlow), notranjo brezzdrsno površino (NoSlip) in konstantno zunanjo sobno temperaturo cevi (Troom). 
  8. Model -> Boundary condition
    Add
       Name = HotInFlow
       Heat Equation
         Temperature = 350.0
       Navier-Stokes
         Velocity 1 = 0.0
         Velocity 2 = 0.0
         Velocity 3 = Variable Coordinate; Real MATC "100.0*(1.0e-4-tx(0)^2-tx(1)^2)"
       Add
    New
       Name = Outflow
         NaviewStokes
            Use normal-tangential coordinate system = on
            Velocity 2 = 0.0
            Velocity 3 = 0.0
         Add
    New
         Name = NoSlip
            Navier-Stokes
              NoSlip Wall BC = on
          Add
    New
         Name = Troom
         Heat Equation
             Temperatute = 300.0
         Add
    OK
    OK
    OK
    OK (V redu)
  9. Za pomoč pri določivi vhodne ploskve aktiviramo kompas:
    View -> Compas = on (odkljukamo opcijo v meniju View)

    Vhodna ploskev naj bo tista, katere normala kaže vzporedno z osi.:

  10. Za določitev robnih pogjev s pomočjo grafičnega vmesnika izberemo:
    Model -> Set boundary properties (izberemo oz odkljukamo opcijo)
  11. Dvokiknemo na površino vhodne ploskve (vhodna ploskev naj bo tista, katere normala kaže vzporedno z osi),  odpre se nam okno za izbiro robnih pogojev. Pod ‘Boundary condition’ izberemo ‘HotInflow’.
    Dvokiknemo na površino izhodne ploskve,  odpre se nam okno za izbiro robnih pogojev. Pod ‘Boundary condition’ izberemo ‘Outflow’.
    Dvokliknemo na zunanjo površino cevi, odpre se nam okno za izbiro robnih pogoje. Pod ‘Boundary condition’ izberemo ‘Troom’.

  12. Za določitev četrtega robnega pogoja moramo ‘videti v notranjos’. Zato moramo cev narediti nevidno. Izberemo zunanji obod cevi in v meniju izberemo

    View  ->  Hide/show (izberemo oz odkljukamo opcijo)
  13. Ponovno v meniju določimo :
    Model -> Set boundary properties (izberemo oz odkljukamo opcijo)
  14. S pomočjo grafičnega vmesnika z dvoklikom izberemo notranji del cevi in v prikazanem meniju nastavimo robne pogoje ‘NoSlip’.

  15. Generiramo vhodno datoteko za program ‘ElmerSolver’:
    Sif -> Generate
    
    Nastalo datoteko si lahko ogledamo z izbiro iz menija:
    Sif -> Edit

    Datoteko lahko nato uredimo, ali zapustimo z ukazom ‘File->Quit’.

  16. Shranimo projekt (Podatke projekta lahko shranimo v poljubni vazi vnosa):
    File -> Save Project
    Za shranjevanje projekta izberemo poljuben direktorij (npr. poddirektorij 'ProjectFiles').

    Podatke projekta prikličemo z: File -> LoadProject in izberemo dorektorij, kamor smo podatke shranili.

  17. Izračunamo primer:
    Run -> Start solver
    

    .

  18. Za ogled rezultatov poženemo postprocesor:
    Run -> postprocesor
  19. V podprocesoju si ogledamo rezultate izračunanih temperatur, hitrosti in pritiska (prereze cevi prikazujemo pri y=0):


    .

    .
    .
    .
    .

 

 

PriponkaVelikost
Plain text icon curved_pipe.grd datoteka919 bytov